INŠTITUT ZA PRAVO
VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Kaj je pravniški državni izpit (PDI)
Uspešno opravljen pravniški državni izpit je pogoj za vse magistre prava ali univerzitetne diplomirane pravnike, ki nameravajo svojo poklicno pot nadaljevati kot odvetniki, tožilci, notarji, državni odvetniki ali sodniki. Pogosto pa se zahteva tudi pri drugih odgovornejših pravniških poklicih. Izpit je urejen z Zakonom o pravniškem državnem izpitu (uradno prečiščeno besedilo) /ZPDI-UPB1/(Ur.l. RS, št. 83/2007). Leta 2007 je bil zakon noveliran in sicer v smeri, ki večjemu številu kandidatov omogoča pristop na izpit (Ur.l. RS, št. 111/2007)
Seminar z individualnimi konzultacijami
KAJ JE PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT (PDI)?
Uspešno opravljen pravniški državni izpit je pogoj za vse magistre prava ali univerzitetne diplomirane pravnike, ki nameravajo svojo poklicno pot nadaljevati kot odvetniki, tožilci, notarji, državni odvetniki ali sodniki. Pogosto pa se zahteva tudi pri drugih odgovornejših pravniških poklicih. Izpit je urejen z Zakonom o pravniškem državnem izpitu (uradno prečiščeno besedilo) /ZPDI-UPB1/(Ur.l. RS, št. 83/2007). Leta 2007 je bil zakon noveliran in sicer v smeri, ki večjemu številu kandidatov omogoča pristop na izpit (Ur.l. RS, št. 111/2007)
Pisni del PDI poteka ločeno po dnevih: prvi dan kandidati pišejo civilno sodno odločbo, drugi dan pa kazensko sodno odločbo. Kandidati prejmejo sodni spis, na podlagi katerega morajo v osmih urah ročno napisati prvostopenjsko sodbo. Pri tem si lahko pomagajo le s pravnimi predpisi in pravno literaturo, ki jo prinesejo s seboj, kakršnokoli medsebojno posvetovanje ali uporaba telekomunikacijskih sredstev pa je prepovedana.
Pisni del PDI poteka ločeno po dnevih: prvi dan kandidati pišejo civilno sodno odločbo, drugi dan pa kazensko sodno odločbo. Kandidati prejmejo sodni spis, na podlagi katerega morajo v osmih urah ročno napisati prvostopenjsko sodbo. Pri tem si lahko pomagajo le s pravnimi predpisi in pravno literaturo, ki jo prinesejo s seboj, kakršnokoli medsebojno posvetovanje ali uporaba telekomunikacijskih sredstev pa je prepovedana.
Pozitivno opravljen pisni del izpita je pogoj za pristop na ustni del izpita. Z našim seminarjem vas pripravimo, da boste v danem časovnem okviru osmih ur znali preučiti popolnoma nov sodni spis, izluščiti pravnorelevantna dejstva ter uporabiti pravilno pravno podlago, nato pa v rokopisu napisati zakonito, pravilno in popolno sodbo.
PRIPRAVA NA PISNI DEL PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA
Praktični nasveti o izdelavi sodnih odločb
Individualni pristop
Vaja v pisanju sodnih odločb
Konzultacije z visoko strokovno usposobljenimi predavatelji
Konstruktivna kritika izdelanih osnutkov sodnih odločb
Komu je seminar namenjen?
Za vse pravnike, ki se želijo čim bolj kvalitetno pripraviti na pisni del pravniškega državnega izpita.
Po noveli Zakona o pravniškem državnem izpitu namreč lahko na PDI poleg dosedanjih sodniških pripravnikov ter pripravnikov volonterjev in preko napotitve delodajalca ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev pristopijo tudi:
Po noveli Zakona o pravniškem državnem izpitu namreč lahko na PDI poleg dosedanjih sodniških pripravnikov ter pripravnikov volonterjev in preko napotitve delodajalca ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev pristopijo tudi:
- osebe, ki so bile v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava
- osebe, ki so bile v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava.
Kako nas najdete
Pisarna
INŠTITUT ZA PRAVO
VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Stritarjeva ulica 7
4000 Kranj
T: 00386 4 281 39 00
F: 00386 4 281 39 07
E: info@pravni-institut.si
Zemljevid
Inštitut za pravo vsakdanjega življenja, Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranj
IBAN SI56 3400 0101 7421 433 (Sparkasse d.d.) I Davčna številka: 28033230 I Matična: 7209100000